Isa 36 | SloKJV | STEP | Pripetilo se je torej v štirinajstem letu kralja Ezekíja, da je asirski kralj Senaherib prišel gor zoper vsa obrambna Judova mesta in jih zavzel.

Isaiah 36

36. Poglavje

1 Pripetilo ^a se je torej v štirinajstem ^{▼▼[Okoli leta 713 pred Kristusom.]} letu kralja Ezekíja, da je asirski kralj Senaherib prišel gor zoper vsa obrambna Judova mesta in jih zavzel. 2 Asirski kralj je poslal ^{▼▼[Leta 710 pred Kristusom.]} Rabšakéja iz Lahíša v Jeruzalem h kralju Ezekíju z veliko vojsko. In ta se je ustavil pri kanalu gornjega ribnika, na glavni cesti pralčevega polja. 3 Potem so prišli k njemu Hilkijájev sin Eljakím, ki je bil nad hišo, pisar ^{▼▼pisar: ali, tajnik.} Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec.

4 Rabšaké jim je rekel: „Povejte torej Ezekíju: ‚Tako govori veliki kralj, kralj Asirije: ‚Kakšno zaupanje je to, v katerega zaupaš?‘ 5 Jaz pravim, ti govoriš (toda to so samo prazne ^{▼▼prazne…: hebr. besede ustnic.} besede) imam ^{▼▼imam…: ali, toda nasvet in moč sta za vojno.} nasvet in moč za vojno. Torej komu zaupaš, da si se uprl zoper mene? 6 Glej, zanašaš se na palico ^g tega zlomljenega trsta, na Egipt, na katerega, če se človek naslanja, se bo zadrl v njegovo roko in jo prebodel. Tako je faraon, egiptovski kralj, vsem, ki zaupajo vanj. 7 Toda če mi rečeš: ‚Mi zaupamo v Gospoda, našega Boga.‘ Mar ni to tisti, katerega visoke kraje in katerega oltarje je Ezekíja odvzel ter Judu in Jeruzalemu rekel: ‚Oboževali boste pred tem oltarjem?‘ 8 Zdaj torej daj jamstva, ^{▼▼jamstva: ali, talce.} prosim te, mojemu gospodarju, asirskemu kralju, jaz pa ti bom dal dva tisoč konjev, če boš na svoji strani nanje zmožen postaviti jezdece. 9 Kako boš potem odvrnil obličje enega poveljnika, izmed najmanjših služabnikov mojega gospodarja in svoje upanje položil na Egipt zaradi bojnih vozov in konjenikov? 10 Sem mar sedaj brez Gospoda prišel gor zoper to deželo, da jo uničim? Gospod mi je rekel: ‚Pojdi gor zoper to deželo in jo uniči.‘“

11 Nato so Eljakím, Šebná in Joáh rekli Rabšakéju: „Govori, prosimo te, svojim služabnikom v sirskem jeziku, kajti razumemo ga in ne govori nam v judovskem jeziku v ušesa ljudstva, ki je na obzidju.“

12 Toda Rabšaké je rekel: „Me je mar moj gospodar poslal k tvojemu gospodarju in k tebi, da ti govorim te besede? Mar me ni poslal k možem, ki sedijo na obzidju, da bodo lahko jedli svoj lasten iztrebek in z vami pili svoj lasten seč?“ 13 Potem se je Rabšaké ustopil in z močnim glasom zaklical v judovskem jeziku in rekel: „Poslušajte besede velikega kralja, asirskega kralja. 14 Tako govori kralj: ‚Ne dopustite, da vas Ezekíja zavede, kajti ne bo vas mogel osvoboditi. 15 Niti naj vas Ezekíja ne primora zaupati v Gospoda, rekoč: ‚Gospod nas bo zagotovo osvobodil, to mesto ne bo izročeno v roko asirskega kralja.‘ 16 Ne prisluhnite Ezekíju, kajti tako govori kralj Asirije: ‚Z darilom sklenite ^{▼▼sklenite…: ali, iščite mojo naklonjenost; hebr. z menoj sklenite blagoslov.} dogovor z menoj in pridite ven k meni in jejte vsak od svoje trte in vsak od svojega figovega drevesa in pijte vode, vsak iz svojega lastnega vodnega zbiralnika, 17 dokler ne pridem in vas ne vzamem proč v deželo, podobno vaši lastni deželi, deželo žita in vina, deželo kruha in vinogradov. 18 Pazite, da vas Ezekíja ne prepriča, rekoč: ‚Gospod nas bo osvobodil.‘ Mar je katerikoli izmed bogov narodov svojo deželo osvobodil iz roke asirskega kralja? 19 Kje so bogovi Hamáta in Arpáda? Kje so bogovi Sefarvájima? Mar so le-ti Samarijo osvobodili iz moje roke? 20 Kdo so tisti izmed vseh bogov teh dežel, ki so svojo deželo osvobodili iz moje roke, da bi Gospod Jeruzalem osvobodil iz moje roke?“ 21 Toda ohranili so svoj mir in mu niso odgovorili niti besede, kajti kraljeva zapoved je bila, rekoč: „Ne odgovarjajte mu.“

22 Potem so prišli Hilkijájev sin Eljakím, ki je bil nad družino, pisar Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec, k Ezekíju s svojimi pretrganimi oblačili in mu povedali Rabšakéjeve besede.